Vpliv prebiotikov na zdravje človeka

Vpliv prebiotikov na zdravje človeka

V običajni prehrani sodobnega človeka prepogosto prihaja do pomanjkanja vnosa snovi s prebiotičnim delovanjem obenem pa smo pogosto izpostavljenim negativnim vplivom na prebavno mikrobioto (nezdrav življenjski slog, kajenje, pretiran vnos alkohola, uporaba antibiotikov in antihelmintikov, stres, ipd.). Uporaba prebiotikov je v teh primerih zelo priporočljiva v vseh starostnih skupinah, tudi pri otrocih, zaradi višanja življenjske dobe pa še posebno pri vseh starostnikih.

Prebiotiki pozitivno vplivajo na rast in aktivnost koristnih bifidobakterij (Bifidobacterium) in maščobnokilsinskih bakterij (Lactobacillus) ter zmanjševanje potencialno škodljivih kot so enterobakterije (Enterobacteria) in enterokoki (Enterococcus) ter znan oportunistični patogen Escherichia coli5,6. Osnovna črevesna mikrobiota je skupna vsem ljudem, vsak posameznik pa ima svojo lastno sestavo mikrobiote. Z uporabo prebiotikov celovito in selektivno vplivamo na razvoj posameznemu človeku lastne črevesne mikrobiote9. Črevesna mikrobiota se tekom življenja spreminja. V otroštvu se še razvija, pri starejših ljudeh pa se občutno zmanjšajo populacije bifidobakterij, ki so znani zaviralci razvoja patogenih mikroorganizmov, kar povečuje dovzetnost za infekcije6.

Dokazano učinkoviti prebiotiki

Inulin je oligosaharid iz fruktoznih enot, ki spada v skupino fruktanskih prebiotikov. Selektivno pozitivno vpliva na rast koristnih bifidobakterij, maščobnokislinskih bakterij in eubakterij. Te skupine proizvajajo večje količine butirata, ki deluje tudi kot hranilo za enterocite. Inulin je odporen na razgradnjo v želodcu in tankem črevesu, zato služi kot prebiotik za koristne bakterije čez celotno prebavno cev3. Odličen naravni vir inulina so korenine cikorije (Cichorium intybus).

Arabinogalaktan je visoko razvejan polisaharid iz arabinoznih in galaktoznih enot. Prebiotično deluje na maščobnokislinske bakterije ter zmanjšuje proizvodnjo amonijaka v črevesju in spodbuja absorbcijo hranil v črevesju. Imunostimulatorno deluje tako pri odraslih, kot pri otrocih1. Še posebej v velikih količinah je prisoten v severnoameriških vrstah macesnov (Larix laricina in Larix occidentalis).

Beta-glukan je glukozni polisaharid s posebej izrazitimi imunostimulatornimi lastnostmi. Raziskave to pripisujejo aktiviranju belih krvničk; makrofagov in monocitov. Beta-glukani tudi učinkovito uravnavajo normalne ravni krvnih maščob in holesterola3. Kot kvaliteten biotehnološki vir beta-glukanov se je izkazala celična stena naravne pekovske kvasovke (Saccharomyces cerevisiae).

Direktni in posredni učinki uživanja prebiotikov:

  • Urejanje redne prebave; pomoč pri diarejah in zaprtju.2
  • Izboljšanje protitelesnega odziva, ter zmanjšanje stranskih učinkov pri uporabi cepiv.3
  • Zmanjšanje nekaterih imunskih obolenj (npr. atopični dermatitis) pri novorojenčkih.3
  • Vpliv in regulacija delovanja neuroendokrinih poti.2
  • Vpliv na razpoloženje, kognitivne sposobnosti, spomin, učenje in duševne motnje2,4
  • Zmanjševanje kardiovaksularnih obolenj3
  • Izboljšanje absorbcije kalcija3
  • Povečanje števila koristnih bifidobakterij in posledično povečanje odpornosti na okužbe prebavil5
  • Pospešeno uničevanje patogenov preko povečevanja aktivnosti fagocitov in naravnih celic ubijalk6
  • Imunostimulatoren učinek preko povečevanja količine limfocitov, IgA protiteles in citokinov7
  • Protivnetni učinki preko zmanjševanja pro-vnetnih citokinov (IL-6, IL-1β and TNFα)7,8

Dr. Dejan Gmajner, Biovis d.o.o.

Viri:

  1. Aguitte et.al., 2016. The Gut Microbiota from Lean and Obese Subjects Contribute Differently to the Fermentation of Arabinogalactan and Inulin. PLoS One
  2. Cryan et. al., 2011. The microbiome‐gut‐brain axis: from bowel to behavior. Neurogastroenterology & Motility.
  3. Davani-Davari et.al., 2019. Prebiotics: Definition, Types, Sources, Mechanisms, and Clinical Applications. Foods
  4. Diaz Heijtz et.al., 2011. Normal gut microbiota modulates brain development and behavior. PNAS
  5. Gibson & Wang, 1994. Regulatory effects of bifidobacteria on the growth of other colonic bacteria. Journal of Applied Bacteriology
  6. Guigoz et.al., 2002. Effects of oligosaccharide on the faecal flora and non-specific immune system in elderly people. Nutrition Research
  7. Toward et. al., 2012. Effect of prebiotics on the human gut microbiota of elderly persons. Gut Microbes
  8. Modulation of the fecal microflora profile and immune function by a novel trans-galactooligosaccharide mixture (B-GOS) in healthy elderly volunteers. The American Journal of Clinical Nutrition
  9. Walsh et. al., 2014. Beneficial modulation of the gut microbiota. FEBS Letters

Deli članek

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja