Že dolga leta nazaj so znanstveniki začeli opažati, da v nekaterih delih sveta zdravstveno stanje in pa dolžina življenjske dobe izrazito odstopata od povprečja. Ker je že od nekdaj ena od največjih človekovih želja, da bi živel čim dlje, je seveda to vzbudilo veliko zanimanje. Vsi so hoteli vedeti, zakaj so na primer na skrajnem severu Evrope, na Japonskem, v delih Rusije, ponekod v Sredozemlju in še kje deležni tega daru. Kako živijo, kaj jedo, kako nanje vpliva tamkajšnje podnebje? Je kaj posebnega v zraku, vodi ali zemlji?

V sodobnem času se življenjska doba v razvitem svetu počasi a vztrajno daljša tudi zaradi kakovostne zdravstvene oskrbe, boljše kakovosti hrane, čeprav so ljudje v razvitem svetu praviloma boj podvrženi stresu in onesnaženju. Vendar se tudi danes pojavljajo razlike v zdravju in dolgoživosti prebivalstva.

V iskanju čudežnega vira večne mladosti na območjih 100-letnikov, kot so poimenovali te dele sveta, so našli tudi številne odgovore.  Med njimi sta se zelo pogosto pojavila izraza nenasičene maščobe v prehrani in še zlasti Omega 3 maščobne kisline, ki so postale eno najbolj iskanih prehranskih dopolnil. Omega 3 maščobne kisline uvrščamo med tako imenovane dobre maščobe, saj jih prištevamo med večkrat nasičene maščobne kisline. So ključnega pomena za naše splošno zdravje, vendar pa jih naše telo žal ne more proizvesti samo. Zato jih moramo vnašati z ustrezno prehrano ali  prehranskimi dopolnili.

Kratek opis in razdelitev

Čeprav skušamo uporabljati čim manj formul in zapletenih imen, moramo omeniti tri najpomembnejše Omega 3 maščobne kisline, ki jih lahko človek dobi iz hrane. To so alfa-linolejska kislina (ALK), dokozaheksoenojska kislina (DHK) in eikozapentaenojska kislina (EPK).

ALK najdemo predvsem v rastlinski hrani – v zeleni, listnati zelenjavi, lanenih in chia semenih, orehih, lanenem in sončničnem olju…

DHK in EPK pa najdemo v živalski, predvsem morski hrani in algah. Bogat vir so predvsem ribe, kot so losos, slanik, sardele, postrvi.

Zakaj so Omega 3 maščobne kisline tako pomembne?

Omega 3 maščobne kisline dokazano zmanjšujejo tveganje nastanka srčnih obolenj, saj imajo protivnetne učinke. Naše telo jih potrebuje za ohranjanje celičnih membran, za ustrezno delovanje nevroloških funkcij in izdelavo hormonov.

EPK podpira delovanje srca in srčno-žilnega sistema, DHK je ključna za delovanje in razvoj možganov in pripomore k ohranjanju vida.

Kombinacija obeh kislin ima pozitivne učinke tudi na izboljšanje srčno žilnih obolenj in zniževanje hipertenzije, na depresijo in anksioznost, staranje, debelost, na imunski sistem, zniževanje stresa, deluje protivnetno, preprečuje aterosklerozo, zvišuje kognitivne sposobnosti, obnavlja možganske celice, posebej v primerih poškodb, pomaga pri artritisu, izboljša plodnost, zdravje ledvic, lahko ima tudi zaščitno vlogo pri raku in ostalih bolezenskih stanjih.

Izjemno pomembne so za pravilen razvoj zarodka kot tudi za razvoj dojenčkov. Ustrezen vnos DHK pri nosečnicah prispeva k normalnemu razvoju možganov in oči pri plodu.

Če potegnemo črto pod to, lahko ugotovimo, da imajo Omega 3 maščobne kisline vpliv na tako rekoč vse procese, ki se odvijajo v organizmu.

Omega 3 kisline pri naših daljnih prednikih in danes

Študije so pokazale, da je človek v paleolitiku dnevno zaužil med 5000 in 6000 mg EPK in DHK dnevno. Današnji človek pa v povprečju zaužije le 250 mg ali celo manj EPK in DHK dnevno. Razlika je več kot očitna, saj gre za komaj pet odstotkov tega, kar je človek užival nekoč.

V današnjem času najvišji dnevni vnos EPA in DHA beležijo na Islandiji in na Japonskem. In prav na Japonskem imajo med vsemi industrijsko razvitimi državami najmanj depresije, srčno-žilnih obolenj, raka na prsih in črevesju. Morska hrana, predvsem ribe, kot so losos, slanik, skuše, sardele, so izjemno pomemben vir omega 3 maščob. In glede na to, da Japonska leži sredi morja in da njihova prehrana od nekdaj temelji na morski hrani, takšni rezultati niso presenetljivi.

Vir zdravja se žal spreminja v nevarnost za zdravje

Že dolgo nam je jasno, da je razvoj civilizacije našemu planetu prinesel tudi veliko škode. Okolje je zaradi industrijske dejavnosti in transporta vse bolj obremenjeno in seveda zastrupljeno. In ribe, ta vir zdrave prehrane, se žal spreminjajo v nevarnost za ljudi, če nismo previdni glede vrst rib, ki jih uživamo, pa tudi količine.

Če povemo zelo preprosto, se v živalih v morju nabira vsa svinjarija, ki smo jo ustvarili in so jo reke odnesle v morje. Zato se v ribah nabirajo težke kovine in številne snovi, ki so izjemno nevarne za človeka.  V zadnjem času se vse bolj krepi tudi zavedanje o mikroplastiki, skoraj mikroskopsko majhnih delcih razpadle plastike, ki so jih našli že povsod po planetu, celo v najgloblji točki oceanov, v 10.984 metrov globokem Marianskem jarku.

Najbolj zastrupljene so ribe, ki živijo najdlje in velike ribe, ki se hranijo z drugimi ribami, saj se količine tako samo še seštevajo. Zato je potrebna previdnost pri uživanju rib. Primernejše so manjše vrste in tiste ribe, ki se hranijo z rastlinsko hrano. S količinami ne smemo pretiravati.

Kako do ključno pomembnih maščobnih kislin?

Poleg omejene količine rib, so viri, kot smo že omenili, tudi v nekateri rastlinski hrani, semenih in oreščkih ter naravnih oljih. Nekaj jih najdemo tudi v govedini, jajcih, kruhu, vendar z običajnim vnosom omenjene hrane ne dobimo dovolj Omega 3 maščobnih kislin, saj bi morali pojesti pretirane količine hrane, da bi zadostili dnevnim potrebam. Zato se vse več ljudi odloča za kakovostne prehranske dodatke Omega 3, s katerimi lahko brez omenjenih nevarnosti telesu ponudimo to, kar potrebuje za svoje delovanje.

Kot smo omenili zgoraj maščobne kisline Omega 3 zagotavljajo izhodišče za izdelavo hormonov, ki uravnavajo strjevanje krvi, krčenje in sprostitev sten žil in lajšajo vnetja. Prav tako se vežejo na receptorje v celicah, ki urejajo genske funkcije. Hormonsko neravnovesje je žal postalo del sodobnega življenja saj je najpogostejša posledica stresa, premalo spanja, premalo aktivnosti in slabe prehrane. pri tem si lahko pomagamo s pravo kombinacijo izdelkov, ki učinkovito vzpostavijo ravnovesje v telesu ter poskrbijo za normalno delovanje vseh njegovih funkcij.

Zdravo okolje je pogoj za obstanek

Če smo malo prej ugotavljali, kaj vse je razvoj človeške civilizacije povzročil naravnemu okolju, lahko med pozitivnimi vidiki omenimo dejstvo, da so nam zdaj ne glede na to, kje živimo, na voljo “čudežne snovi”, po katere bi nekoč morali v daljne kotičke sveta. Se pa moramo seveda zavedati, da nam nobena čudežna snov ne bo pomagala, če ne bomo začeli bolj paziti na našo Zemljo – ta čudežni vrt, ki smo ga dobili v uporabo, zaradi naše brezbrižnosti pa vse bolj obstaja nevarnost, da bomo tistim, ki bodo prišli za nami, zapustili puščavo. Lahko bi razširili tisti znani rek: Zdrav duh v zdravem telesu in rekli: Zdrav človek le v zdravem okolju.