Kaj je novega?

Ko prihajamo v leta enostavno naše mišice začnejo propadati, tudi zaradi tega, ker hrano slabše predelamo in ne dobimo več toliko koristnih beljakovin, kot takrat, ko smo mladi. Z leti začnemo izgubljati mišično maso, pri 70ih letih je izgubimo kar 40%.

Z izdelkom Viachol smo želeli našim strankam zagotoviti artikel, ki preverjeno znižuje holesterol in težo.

Moderen človek zaužije premalo vlaknin, zato smo v tem izdelku združili dve pomembni vlaknini.

Naše ožilje lahko uspešno opravlja svojo nalogo le, če zanj dobro skrbimo. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar kar 150 tisoč kilometrov. Je pravo cestno omrežje, po katerem poteka urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali odpadki.

Žilne stene so sestavljene iz treh slojev: notranjega endotela, mehke mišice in vezivnega tkiva. Hitrost pretoka krvi je različna. Po arterijah teče kri najhitreje, medtem, ko v kapilarah upočasni, tako imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je pretok moten, kri zastaja, nastanejo krčne žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. Vse to potrjuje, da moramo za svoje žile dobro skrbeti. Obenem moramo skrbno izbirati hrano, ki preprečuje krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, prožne, pretočne in voljne. Ni novost, da strdke povzroča dolgotrajno neustrezno prehranjevanje, zato lahko z ustrezno prehrano to nevarnost tudi odstranim

Človeško srce je najbolj popolna črpalka, ki zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje našega telesa. Da bi srce lahko pravilno delovalo, mu je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s hranilnimi snovmi. To nalogo imajo koronarne srčne žile.

Neodvisno od naše volje se srce v mirovanju vsako minuto skrči od 50 do 90-krat, ustvarja krvni tlak in tako vsako minuto prečrpa 5 litrov krvi. Ob naporu srčni utrip počasneje raste, po naporu se hitreje vrne v normalno stanje. Normalen srčni utrip v mirovanju odraslega človeka, ki ne trenira, je med 60 in 80 udarci na minuto, utrip treniranega športnika okrog 60, utrip vrhunskega športnika pa le 40 udarcev na minuto.

Dejavniki, ki vplivajo na spremembo srčnega utripa ne glede na vašo pripravljenost so okolje, starost, dehidracija, zdravstveno stanje, nadmorska višina, utrujenost, pretirana fizična aktivnost, psihično stanje in izgorevanje maščob.

Bolezni srca in ožilja so vse pogostejši vzrok resnih zapletov. Med najpogostejšimi bol

Mišično-skeletni sistem je lahko obolel zaradi različnih vzrokov. Pogosto so bolj okvarjeni ali oboleli sklepi. Kadar se poleg bolečine v sklepu pojavijo še oteklina in pozneje še slabša gibljivost, govorimo o vnetju sklepa (artritisu), ki lahko zajame enega ali več sklepov.

Z zimskim časom prihaja obdobje, ko se več zadržujemo v zaprtih prostorih ter pojemo manj svežega sadja in zelenjave. S tem pa se poveča število prehladnih in drugih virusnih obolenj.